Žiri so poleg Idrije in Železnikov eno od treh središč klekljanja na Slovenskem. Klekljanje je bilo od preloma 19. v 20. stoletje pa vse do let okrog 1970, ko so bile že skoraj vse Žirovke zaposlene v Alpini in drugih podjetjih, eden od glavnih virov zaslužka za naše žene in dekleta. Živo pa je to žlahtno in potrpežljivo delo še danes, čeprav ne iz finančnih, ampak bolj iz kulturnih razlogov. Postalo je del žirovske kulturne dediščine, snovne in duhovne. Glavna dejstva

iz zgodovine klekljanja na Žirovskem so: ta veščina je prišla iz Idrije po letu 1880; pomembno vlogo v razvoju klekljanja je odigral trgovec s čipkami Anton Primožič, ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi čipkarske šole v Žireh (1906), po njem pa je imenovana Galerija A. Primožič, ki je danes eden glavnih promotorjev klekljanja; v vlogi promotorja je tudi Klekljarsko društvo Cvetke, ki vsak leto prireja Slovenske klekljarske dneve; iz žirovske čipkarske zgodbe izhajajo inovativni posamezniki in jo nadgrajujejo z vrhunsko avtorsko čipko: arhitektka Manca Ahlin, ki deluje v New Yorku, oblikovalec Urh Sobočan, ki »kleklja« v Luksemburgu, in ne nazadnje so tu mladi, ki se te veščine šele učijo …